Kako uporabljati ukaz za različico Linuxa

Če želite kaj posodobiti ali znova namestiti, boste pogosto morali najti točno različico Linuxa, ki jo uporabljate. Obstaja en sam ukaz različice Linuxa, ki vam bo povedal večino vsega, kar morate vedeti, in zagon bo trajal absolutno najmanj časa. Iskanje različice Linuxa ne more biti lažje.

Seveda boste potrebovali dostop do ukaznega poziva, da poiščete svojo različico Linuxa. Odprite ukazni poziv s katero koli metodo, ki vam najbolj ustreza. Morda boste želeli pritisniti Ctrl, Alt in T ali Super in T, da se odpre grafični, ali pa lahko poiščete Terminal na pomišljaju. Uporabniki KDE, LXDE in Xfce4 ga lahko zaženejo tudi iz menija Sistemska orodja po kliku na glavni meni Programi.

1. način: Ukaz Uname Version Version

V ukazni poziv vnesite uname -a in pritisnite tipko Enter. Dobili boste vrstico s popolnim odčitkom vsega, kar zadeva vaš sistem. Povedali boste, katero različico Linuxa uporabljate, pa tudi arhitekturo procesorja. Tehnično je to večinoma univerzalni ukaz Unix, zato bi lahko uporabili tudi uname -a iz ukaznega poziva znotraj FreeBSD, NetBSD, macOS ali skoraj katere koli druge izvedbe Unixa. Sploh ni edinstven za Linux in pravzaprav je res dobro, da imate v mislih, če ste kdaj sedeli v prijateljski računalnik in niste vedeli, kakšen operacijski sistem uporablja.

2. metoda: Arch ukaz

Če preprosto želite vedeti, za katero arhitekturo je zasnovan vaš OS, vnesite arh iz ukaznega poziva in potisnite vrnitev. To je še posebej koristno za primere, ko ne veste, ali uporabljate različico distribucije i386 ali x86_64. Če bere i386, imate nameščeno 32-bitno distribucijo Linuxa ali druge Unix. Če bere x86_64, potem je 64-bitni. Tako kot uname lahko tudi arch zaženete kot korenski uporabnik ali kot običajni neprivilegirani uporabnik brez resnične razlike. Če vidite kaj podobnega i686 ali kaj podobnega, potem lahko to obravnavate kot sinonim za i386 in zaupate, da uporabljate 32-bitno različico Linuxa, tudi če imate nameščen poln procesor x86_64.

3. način: Uporaba Linux Standard Base

Medtem ko uname -a in arch vključujeta najmanj poigravanja, lahko tudi preverite, ali vaša distribucija podpira Linux Standard Base. Nekaj ​​dodatnih informacij o tem lahko dobite, če uporabljate Debian ali eno od distribucij, ki izvira iz Debiana, kot je Ubuntu, gre za različne izpeljanke, Linux Mint ali Bodhi Linux. Dobro pravilo je, da to deluje na karkoli z upraviteljem paketov apt-get.

V ukazni poziv vnesite za dodatne informacije. Če predpostavimo, da vam to ni izpljunilo sporočila o napaki, lahko uporabite čemur sledi in
če želite izvedeti še nekaj več o operacijskem sistemu, s katerim delate.

Uporabniki Red Hat Linuxa in njegovih izpeljank, kot je Fedora, lahko uporabljajo čemur sledi če želite izvedeti več informacij. Morali bi ugotoviti, da tehnika deluje na vse, kar uporablja to osnovo. Dobro pravilo je, da uporabite to tehniko, če delate z upraviteljem paketov yum.

Upoštevajte, da če kopirate in prilepite ukaze iz spletnega članka, kot je ta, potem morate bodisi klikniti meni Uredi v terminalskem emulatorju in klikniti prilepiti ali držite Shift, Ctrl in V, da prilepite ukaz v pozivu, preden pritisnete tipko enter.

Možno je, da vaša distribucija ne podpira teh dodatnih ukazov, če pa ne, to sploh ni resnična izguba. Preprosto izvajanje uname -a vam bo prineslo več kot dovolj informacij za večino namenov.

Na neki točki lahko opazite vrstico, ki vam pove, da uporabljate Fedoro, Debian, Ubuntu ali kakšno drugo distribucijo, ki jo dejansko izvajate. To je zato, ker vaša distribucija temelji na tem in dejansko ni napaka. Na primer, uporabniku Lubuntu ali Xubuntu bi rekli, da uporablja Ubuntu, čeprav s strani uporabniške izkušnje tega ne počnejo.